Kdo sem
Osnovno šolo sem začel obiskovati na Predmeji, a sem bil zaradi slabovidnosti napoten v Zavod za slepo in slabovidno mladino v Ljubljani, nakar sem bil spet prešolan na Osnovno šolo na Otlici. V Mariboru sem dokončal Srednjo kmetijsko šolo, kasneje v Ljubljani študiral agronomijo, filozofijo, psihologijo in primerjalno književnost, vendar nisem nobenega študija dokončal. Vrnil sem se v Ajdovščino, delal na lokalnem radiu, v begunskem centru kot učitelj, na javnih delih kot učitelj dopolnilnega pouka matematike na osnovni šoli …
V literaturo sem vstopil v osemdesetih prejšnjega stoletja, ko sem začel objavljati v Kmečkem glasu (roman Hruška, kot podlistek in kratke zgodbe), kasneje pa v literarnih revijah: Mentor, Dialogi, Primorska srečanja, Apokalipsa, na spletnem portalu Locutio, bil sem gost oddaje Zgodnja dela, kamor me je povabila kritičarka Vanesa Matajc. Kritika predvsem poudarja mojo jezikovno inovativnost in spretno nizanje fragmentov v romanih, kjer zgodbe uspešno zapletem in odpletem. Vsa moja dela imajo močno socialno noto in mestoma tudi filozofska razpredanja, v pesništvu pa sem predvsem predan liričnemu odslikovanju stanj subjektivnih občutij in iskanju ritma upovedovanja. Sedaj živim in delam v Ajdovščini.
Za svoje kulturniško in umetniško delovanje sem leta 2015 prejeli najvišje občinsko priznanje.
Poleg literature pa se znajdem tudi za fotografsko kamero, saj sem imel že nekaj uspešnejših promocij in občasno razstavljam, vendar zaradi močne slabovidnosti to polagoma opuščam.
Moja dela
Vsa moja literarna dela, z izjemo Brihtanija, so tukaj na voljo za branje v PDF formatu.
Poezija
Kratka proza
Romani
Strokovna dela
Fotografija
Kljub slabemu vidu sem se že v srednji šoli začel zanimati za fotografijo. Naključje je hotelo, da sem prav kmalu dobil v roke podarjen fotoaparat Smena 6 ruske izdelave. Preprosta amaterska kamera, ki pa me je naučila kadriranja in občutka za svetlobo. Kasneje, ko sem že študiral v Ljubljani, sem kupil Zenit, tudi ruski, z odličnim 50 mm, f2 objektivom. Ko pa sem se vpisal v fotografski tečaj, sem si omislil rabljeno Practico z legendarnim objektivom Carel Zeiss 50 mm, f 2,8. V digitalni svet fotografije sem vstopil z osnovno Canon kamero D350. Sledili so nakupi boljših objektivov in tudi aparatov: Canon D40, Canon D80, Canon D6, Canon D5 Mark IV.
Dodatno izobraževanje sem zajemal predvsem z interneta in z lastno nenehno vadbo. Svoje fotografsko znanje sem delil tudi s fotografsko skupino DUA Ajdovščina. Nekaj časa sem bil tudi član FD Veno Pilon.
Skozi fotografijo skušam ujeti estetske trenutke, največkrat v naravi, privlačijo me tihožitja, še najbolj pa me osrečuje popotniška fotografija, predvsem fotografsko odkrivanje Slovenije.
Literarna šola
Z literarno šolo, ki je bila na začetku res samo kratek poletni tečaj kreativnega pisanja v okrilju Lavričeve knjižnice, sem jeseni leta 2013 zasnoval daljše obdobje literarnega tečaja – šole kreativnega pisanja. Tako se je rodila zimska pisarija, ki je trajala vse do februarja 2014. Naslednje leto sem delavnico zastavil kot resno delo v okviru šolskega leta od oktobra do junija. V naslednjem letu se je zgodilo prvo javno branje. V šolskem letu 2015 – 2016 sem tečaj nadgradil z bolj sistematičnim delom. Udeleženci so že prešli začetniško pisanje in se je kvaliteta sproti nadgrajevala. Srečanja niso bila zgolj poslušanje literarne teorije, kreativnost sem spodbujal tudi skozi razpredanja o napisanih tekstih, ki so jih prebirali tečajniki. Hkrati pa smo bogato razpravljali o teoretičnih vprašanjih literature nasploh. Spodbujal sem tudi kreativno branje: iskanje stilskih in vsebinskih posebnosti, novotvorjenk, stilskih napak.
Skozi to šolsko leto se je izkristalizirala trdna kreativna skupina. V naslednjem šolskem letu se ji je pridružilo nekaj novih udeležencev, zato sem uvedel dvostopenjsko delo; začetniško in nadaljevalno. Zanimanje za literarno ustvarjanje je naraslo. V januarju sem obe skupini združil, ker je bilo v začetniški skupini veliko talentiranih in zagnanih – nekaj iz te skupine pa jih je odpadlo.
V naslednjem šolskem obdobju smo speti imeli dve skupini. V januarju se je zgodil obratni fenomen. Kot jedro je obstala začetniška skupina, pridružili so se ji najbolj vztrajni iz nadaljevalne skupine. Tako smo prišli do enotnega jedra tistih, ki še vedno vztrajajo. V naslednjih sezonah se je jedru pridružilo nekaj novih udeležencev.
Leta 2019 sem znanje in izkušnje strnil v knjigi Kreativno pisanje, ki jo je izdala založba Primus. Junija tega leta, smo imeli ob zaključku šolskega leta zelo bogat literarni večer, kjer so se predstavili vsi udeleženci šole kreativnega pisanja.
V šolskem letu 2019 – 2020 se je trdno zgrajena skupina spet zbrala in prešli smo v nadaljevalni tečaj. Žal je naša druženja prekinila korona in smo prisilno odnehali. Ker pa je bila potreba po pisanju pri tečajnikih vse skozi prisotna, sem na njihovo pobudo organiziral delavnice na daljavo. Z delom smo začeli konec leta 2020. Hkrati pa sem k sodelovanju povabil zainteresirane ljubitelje kreativnega pisanja iz vse Slovenije. Odziv je bil zadovoljiv in tako sem ustanovil novo začetno skupino.
Režim dela na daljavo je nekoliko specifičen: udeleženci dobijo teoretično gradivo in napotke za vaje po e pošti. Svoje pisne izdelke mi vrnejo, da jih pregledam in napišem mnenje. Ocenjena dela razpošljem vsem, ki se tako seznanjajo z vrlinami in napakami v izdelkih. Za način videokonferenc se nismo odločili, ker se udeleženci v tej situaciji ne bi mogli terminsko uskladiti. Mnogi mi sporočajo, da si želijo žive interakcije, ki jo bomo uresničili takoj ko bo mogoče.
Še nekaj statistike; od leta 2013 do danes se je šole kreativnega pisanja udeležilo dvainšestdeset ustvarjalcev. V letu 2021 je v začetni skupini sedem udeleženk, v nadaljevalni pa vztraja devet udeleženk in udeležencev.
Želel sem, da bi bili teksti na voljo širši bralski publiki, smo v okviru Lavričeve knjižnice ustanovili spletno literarno revijo Burjač. Revija daje možnost objavljanja vsem ustvajalcem. Seveda obstaja uredniški odbor, meni pa je pripadla funkcija glavnega in odgovornega urednika. Skupaj ocenimo, kateri teksti so primerni za objavo po umetniški plati in v skladu s uredniško politiko spletne revije.
